Kultura in družba

Zmaj na fotografiji ne varuje mesta pred nečim zunanjim. Varuje neko povezavo. Baker, ki je v stoletju pozelenel, sedi na kamnitem podstavku ob koncu mostu in drži skupaj dva bregova, dve strani, ki brez mostu ostaneta zgolj različni. Prav to — povezovanje različnega v eno — je struktura, ki se ji ne moremo izogniti, ker je način, kako se kultura sploh konstituira. Zmaj je njena podoba: ni ne dober ne slab, ne pozitiven ne negativen, ampak preprosto učinkuje. Deluje kot avtoriteta, ki nam "dovoljuje" ali nas celo prisili, da seštejemo, kar se vsakdanji pameti upira — jabolka in hruške, meščane in meščanke, različne volje in interese — v enote, ki jim rečemo mesto, ljudstvo, država.<br>Na prvi fotografiji se most zrcali v Ljubljanici. Skušnjava je, da bi rekli: to je zgolj odsev, zgolj sekundarna, subjektivna podoba nečesa pravega zgoraj. A ta naivnorealistični ostanek je treba opustiti. Odsev v reki ni ponižujoča kopija — je prav tako konstituirana vsebina kot kamen in baker nad njo, del istega samokonstituiranja, ki ga moramo vzeti resno, čeprav zanj (še) nimamo nobenega fundamenta. Mesto ne "odseva" neke globlje resnice o sebi; sebe šele proizvaja, tudi v tej vodni podobi.<br>Legitimiranje je presegajoči učinek veljavnosti. Zmaj na grbu sam po sebi ne pomeni ničesar; pomeni šele s tem, da ga sprejmemo, in v tem sprejetju postane merilo, ki presega vsako posamezno vsebino in jo veže v celoto. Demokracija je natanko ta postopek, le izpeljan brez temelja. Je tehnika, s katero skupnost proizvaja veljavnost svojih odločitev, ne da bi pod seboj imela kakršenkoli večni fundament. Vsako dejanje ljudstva je najmanj dvonivojsko: na "primarni" ravni sprejmemo premise — ustavo, skupno pripadnost, samo pripravljenost povezovati različno v eno — in šele te premise omogočijo "sekundarno" raven, konkretno odločitev, zakon, izbiro. Prvo legitimira proizvodnjo dejanja, drugo njegov proizvod. Kdor išče temelj demokracije globlje od tega sprejetja, gasi ogenj z ognjem.<br>Slovenija je mlada. Kot vsaka mlada država nima za seboj fundamenta, ki bi jo enkrat za vselej utemeljil; ima le samokonstituiranje, hermenevtični krog, v katerem tematizira to, kar se v njej dogaja. Ljubljana je kraj, kjer se to zgoščuje. Zato si mesto sposodi star simbol — zmaja, ki je stal tukaj že v cesarskem času; letnica 1888 na mostu meri na habsburško vladarsko obletnico, ne na republiko — in ga vprega v novo veljavnost. Simbol je starejši od države, ki se z njim legitimira, in prav to je poučno: legitimnost ne skače med vsebinami kot iskra, temveč se premešča, prevzema, na novo sprejema.<br>Druga fotografija to zloži v en sam kader. Za secesijskim zmajem, v jutranji svetlobi izza drevesa, stoji stanovanjski blok iz socialistične Jugoslavije. Trije redovi drug za drugim: habsburški zmaj, jugoslovanski blok, demokratična republika, ki ju danes oba gleda in oba obdrži. Nobeden ni "pravi" temelj pod ostalima; vsak je le vsakokratno sprejeta premisa, ki je omogočila naslednje dejanje. Iste vsebine v naslednjem redu prestopijo v zamenjani status — zmaj iz cesarskega okrasa v republiški grb, blok iz obljube napredka v spomin nanjo.<br>Bivati v Ljubljani kot v prestolnici mlade države torej pomeni bivati v tem krogu zavestno: brez arogance, da bi bila ta oblika reda edina mogoča, a tudi brez cinizma, da je zato poljubna. Zmaj ob reki drži skupaj bregova, ne da bi katerega razglasil za pravi breg. Demokracija v mladi državi počne isto z ljudmi — različne povezuje v eno, ne da bi različnost izbrisala, in svojo veljavnost črpa edino iz tega, da jo vsako jutro znova sprejmemo. Prav v tem, in ne v kakem globljem temelju, je legitimnost tega mesta in nas samih kot njegovih prebivalcev.tkontakt

Kultura in družba

Close

Kultura in družba

Naredite zasuk z nami

Ta stran živi prav v tem prostoru — kjer se ambicija sreča z minljivo lepoto, načrt s tem, česar ni mogoče načrtovati. To je kulturni zasuk. Vabljeni, da ga naredite z nami.

melisa.stela@yahoo.com
+386 (0)51 661 433

Živeti zunaj izračuna 2

Živeti zunaj izračuna

Bivati v prestolnici mlade države

Stati med dvema merama

Pod drevesi, ki jih nismo posadili

Kaj gledamo, ko gledamo

Steklo med proizvodom in proizvodnjo

Nekaj gradimo. Nekaj nam je dano.

Za oboje je čas.

Ta stran živi prav v tem prostoru — kjer se ambicija sreča z minljivo lepoto, načrt s tem, česar ni mogoče načrtovati. To je kulturni zasuk. Vabljeni, da ga naredite z nami.

melisa.stela@yahoo.com

+386 (0)51 661 433

Facebook Twitter Linkedin

+1 840 841 25 69

info@email.com