Ljudje, srečanja in vsakdanji trenutki,
ki mestu dajejo ritem, značaj in pristnost
Mesto kot življenje
Prostor, ki ga napolnijo ljudje.
Če dediščina ujame mesto, kakršno traja, potem to je mesto v gibanju — takrat, ko zaživi. To niso portreti posameznikov, temveč utrip prostora: ritem, ki ga mestu dajo ljudje, ko ga uporabljajo. Arhitektura je tu
prizorišče, življenje pa tisto, kar jo napolni z merilom in smislom. Življenje teče od vsakdanjega vrveža prek tihih trenutkov predaha do dogodkov, ki mesto povežejo — celovita podoba prostora, ki živi.
Metoda izhaja iz ciklov:
– Identiteta prostora
– Nova zvezda Evrope
– Plečnikova arhitektura.
V ritmu mesta
Jutro ob časopisu, cvetje na tržnici, sprehod čez most, vlakec med drevoredom. To je mesto v svojem običajnem teku — nič uprizorjenega, le vsakdan, ki se odvija sam od sebe. Pogled z višine pokaže isti ritem v
drugem merilu: Tromostovje in trg kot oder, po katerem se pretaka življenje. Skupaj sestavita tisto, kar mesto v resnici je — prostor, ki deluje, ker ga ljudje uporabljajo.
Trenutki zase
Ko se mesto za hip umakne
Vmes so trenutki, ko vrvež potihne. Pogled na mesto z zelene razdalje, počitek v travi, roka slikarja pred prizorom, ki nastaja na platnu. Te podobe ne kažejo dogodka, temveč
razpoloženje — intimnejšo plat prostora, kjer se posameznik za hip ustavi in mesto opazuje od zunaj. Tihi kontrapunkt vrvežu, ki mu daje globino.
Povejte nam, kaj načrtujete
Pripravili bomo predlog dokumentiranja in ponudbo po meri vašega projekta.
Barbara Jakše
barbara.jakse@guest.arnes.si
051 661 433
