Isto mesto zna biti vsak dan drugo. Washingtonski obelisk se stopi v zlato jutranje sonce nad vodno gladino, ljubljansko Jakopičevo sprehajališče v Tivoliju pa se v zeleni jutranji sapi razteza proti gradu — dva pogleda v daljavo, ki ju riše ura dneva. Nato pade sneg: Kapitol utone v belem metežu,

ljubljanski trg z golim drevesom in zasneženimi kroglami obtiči v isti tišini. Na koncu pride hladna modrina sence pred Vrhovnim sodiščem in topla svetloba na reliefu ljubljanskega pročelja. Rubrika pokaže, kako svetloba in letni čas prerišeta oboje mesti — od zlata prek snega do sence.

Kamen, bron in cvet

Mesto ima svojo mitologijo, vklesano v kamen in ulito v bron. Počivajoči lev pred Corcoranovo galerijo in ljubljanski zmaj na podstavku sta oba varuha — eden umirjen, drugi krilat in bojevit, oba prevlečena z isto plemenito patino. Vmes se oglasi narava: washingtonski češnjevi cvetovi nad Jeffersonovim spomenikom in iz ptičje

perspektive posneti ljubljanski drevoredi z osamljeno klopjo govorijo o pomladi in obnovi. Serijo dvigneta v nebo pozlačena krilata Zmaga in Robbov vodnjak z gnetenimi figurami, ki se prebijajo skozi sončni blesk. Skupaj kažejo živo mesto: varuhe, cvet in kipe, ki lovijo svetlobo.

Utrip in spomin

Med spomeniki mesto tudi diha in se spominja. Ob georgetownskem kanalu počasi drsi z mulami vlečena ladja, ob Ljubljanici pa meščani v soncu prebirajo časopis — dve podobi vsakdana brez pomnikov, le mesto, ki živi. Nato se skozi listje odpreta znamenitosti: washingtonski obelisk med

žarečimi jesenskimi krošnjami in zvonik ljubljanske stolnice s sončno zvezdo v veji. Rubrika se sklene s stebrišči tišine — Arlingtonskim spominskim amfiteatrom in Plečnikovo belo kolonado — kjer arhitektura nadomesti besede. Od utripa ulice do prostora spomina.

Pripravili bomo predlog projekta in ponudbo, prilagojeno vašim potrebam.

Barbara Jakše
barbara.jakse@guest.arnes.si
051 661 433